Buča: simbol civilnega pokola
Ruska invazija na Ukrajino je povzročila smrt, opustošenje in nepredstavljivo trpljenje.
Pred vojno je bila Buča tiho in prijazno predmestje na obrobju Kijeva. Po marcu 2022 je postala simbol grozljivih zločinov, storjenih med brutalno rusko invazijo.
Pokol v Buči je zagrešil ruski okupator. Šlo je za nesmiseln in brutalen napad na nedolžne civiliste, ženske, otroke in starejše, zaradi česar je življenje izgubilo mnogo ljudi, na ducate pa jih je bilo ranjenih.
Leto dni po tem grozljivem nasilju se EU in mednarodna skupnost spominjata žrtev tega pokola in sta še naprej trdno zavezani zagotavljanju, da bo Rusija plačala za svoja kazniva dejanja, vključno s kaznivim dejanjem agresije proti suvereni državi.
Nepredstavljive grozote

Med okupacijo Buče so Rusi v neki kleti pridržali približno 25 ukrajinskih deklet, starih od 14 do 24 let, in jih stalno posiljevali. Devet jih je zanosilo.

Moški 6. aprila 2022 v Buči po ruskem požiganju in plenjenju potiska svoje kolo na ulici med ruševinami in uničenimi vojaškimi vozili.
Fotografija Chris McGrath/Getty Images

Množično grobišče in vreče za trupla, položene na tleh, poleg cerkve sv. Andreja Prvopoklicanega v mestu Buča nekaj dni po ruski ofenzivi.
Kršitve mednarodnega prava
EU je trdno odločena zagotoviti, da vojni zločini, storjeni v Ukrajini, ne bodo ostali nekaznovani.
Zločini proti človeštvu, vojni zločini, genocid in kaznivo dejanje agresije veljajo za najhujše kršitve mednarodnega prava, ki se imenujejo tudi kazniva dejanja po mednarodnem pravu.
Ukrajina preiskuje več kot 69 000 primerov domnevnih kaznivih dejanj po mednarodnem pravu, dejansko število takih grozodejstev pa je domnevno še večje.
je že sprožilo nacionalne preiskave kaznivih dejanj po mednarodnem pravu, storjenih v Ukrajini
Poljska, Latvija, Estonija, Slovaška, Romunija in Litva so del skupne preiskovalne skupine, ki jo podpira Eurojust, skupaj z Ukrajino in Mednarodnim kazenskim sodiščem (MKS).
Kaj je kaznivo dejanje agresije
Kaznivo dejanje agresije običajno stori najvišje politično in vojaško vodstvo države proti suverenosti, ozemeljski celovitosti ali politični neodvisnosti druge države. Kazniva dejanja agresije vključujejo invazijo, vojaško okupacijo, priključitev z uporabo sile, bombardiranje in vojaško blokado pristanišč. Vsa ta kazniva dejanja je Rusija storila.
Ker Rusija ni priznala pristojnosti Mednarodnega kazenskega sodišča, Komisija predlaga alternativne možnosti, da bo pravici zadoščeno tudi za kaznivo dejanje agresije.
Kazenski pregon ruskih zločinov v Ukrajini
Čeprav Komisija še naprej podpira delo MKS, si skupaj z mednarodno skupnostjo prizadeva za ustanovitev sodišča za preiskovanje in pregon ruskega kaznivega dejanja agresije.
Za lažje usklajevanje zbiranja dokazov je Komisija v Haagu ustanovila mednarodni center za pregon kaznivega dejanja agresije proti Ukrajini, ki je del obstoječe skupne preiskovalne skupine in ga podpira Eurojust. Center bo podpiral usklajevanje preiskav in nadaljnje zbiranje dokazov o vojnih zločinih, storjenih v Ukrajini.
Komisija prav tako še naprej podpira obstoječe mehanizme s:
- podporo zmogljivostim Mednarodnega kazenskega sodišča z več kot 10 milijoni evrov od začetka invazije
- krepitvijo ukrajinskega generalnega državnega tožilstva z več kot 6 milijoni evrov za informacijsko tehnologijo in opremo
- pripravo Eurojusta na to nalogo: Agencija lahko s spremenjeno uredbo o Eurojustu varno hrani in analizira dokaze, povezane z mednarodnimi kaznivimi dejanji, v novi podatkovni zbirki
- podporo Eurojustu in Europolu, ki delujeta kot koordinacijski središči za nacionalne preiskave držav članic EU
- usklajevanjem z našimi mednarodnimi partnerji za zagotovitev odgovornosti in globalnega odziva
Plačilo za povzročeno škodo
Rusija in njeni oligarhi morajo Ukrajini plačati odškodnino za povzročeno škodo in uničenje.
Komisija je marca 2022 po začetku ruske agresije proti Ukrajini ustanovila projektno skupino „Freeze and Seize“. Cilj projektne skupine je zagotoviti boljše usklajevanje sankcij EU proti ruskim in beloruskim posameznikom in podjetjem.
Projektno skupino vodi Komisija, ki državam članicam, agencijam EU, Eurojustu in Europolu omogoča, da sodelujejo pri prepoznavanju, zamrznitvi in po možnosti zaplembi ruskih sredstev.
Projektna skupina tesno sodeluje z mednarodnimi partnerji, med drugim z ukrajinskimi in ameriškimi organi. Na ravni G7+ projektna skupina redno sodeluje s projektno skupino za ruske elite, posrednike in oligarhe (REPO).
Obnova Ukrajine
S pomočjo projektne skupine „Freeze and Seize“ so države članice EU zamrznile več kot 28 milijard evrov sredstev ruskih in beloruskih oligarhov in podjetij.
V EU je imobiliziranih več kot 210 milijard evrov sredstev ruske centralne banke.
Da bi čim bolje izkoristili ta sredstva in začeli obnavljati Ukrajino, je Komisija državam članicam predlagala različne možnosti. To vključuje vzpostavitev nove strukture za upravljanje zamrznjenih in imobiliziranih javnih ruskih sredstev, njihovo vlaganje in uporabo prihodkov za Ukrajino.
Odpravljanje pravnih vrzeli
Čeprav ruska agresija na Ukrajino še vedno poteka, je bistvenega pomena, da se sankcije EU izvajajo v celoti, njihova kršitev pa se ne sme obrestovati. Pravo EU krepimo:
- z okrepitvijo pravil EU o zaplembi in odvzemu premoženjske koristi
- uskladitvijo kaznivih dejanj in kazni za kršitve sankcij EU
- uvedbo obveznosti za vse osebe, za katere veljajo sankcije EU, da razkrijejo svoje premoženje v EU
Cilj je okrepiti odvračalni učinek sankcij EU in državam članicam zagotoviti pravne instrumente za zaplembo vse večjega števila sredstev, kadar so povezana s kaznivimi dejanji.