Rusija mora prevzeti odgovornost

EU je trdno odločena zagotoviti, da vojni zločini, storjeni v Ukrajini, ne bodo ostali nekaznovani.

Zločini proti človeštvu, vojni zločini, genocid in kaznivo dejanje agresije veljajo za najhujše kršitve mednarodnega prava, ki se imenujejo tudi kazniva dejanja po mednarodnem pravu.

Ukrajina preiskuje več kot 69 000 primerov domnevnih kaznivih dejanj po mednarodnem pravu, dejansko število takih grozodejstev pa je domnevno še večje.

Kaznivo dejanje agresije običajno stori najvišje politično in vojaško vodstvo države proti suverenosti, ozemeljski celovitosti ali politični neodvisnosti druge države. Kazniva dejanja agresije vključujejo invazijo, vojaško okupacijo, priključitev z uporabo sile, bombardiranje in vojaško blokado pristanišč. Vsa ta kazniva dejanja je Rusija storila.

Ker Rusija ni priznala pristojnosti Mednarodnega kazenskega sodišča, Komisija predlaga alternativne možnosti, da bo pravici zadoščeno tudi za kaznivo dejanje agresije.

Čeprav Komisija še naprej podpira delo MKS, si skupaj z mednarodno skupnostjo prizadeva za ustanovitev sodišča za preiskovanje in pregon ruskega kaznivega dejanja agresije.

Za lažje usklajevanje zbiranja dokazov je Komisija v Haagu ustanovila mednarodni center za pregon kaznivega dejanja agresije proti Ukrajini, ki je del obstoječe skupne preiskovalne skupine in ga podpira Eurojust. Center bo podpiral usklajevanje preiskav in nadaljnje zbiranje dokazov o vojnih zločinih, storjenih v Ukrajini.

Komisija prav tako še naprej podpira obstoječe mehanizme s:

• podporo zmogljivostim Mednarodnega kazenskega sodišča z več kot 10 milijoni evrov od začetka invazije
• krepitvijo ukrajinskega generalnega državnega tožilstva z več kot 6 milijoni evrov za informacijsko tehnologijo in opremo
• pripravo Eurojusta na to nalogo: Agencija lahko s spremenjeno uredbo o Eurojustu varno hrani in analizira dokaze, povezane z mednarodnimi kaznivimi dejanji, v novi podatkovni zbirki
• podporo Eurojustu in Europolu, ki delujeta kot koordinacijski središči za nacionalne preiskave držav članic EU
• usklajevanjem z našimi mednarodnimi partnerji za zagotovitev odgovornosti in globalnega odziva 

Rusija in njeni oligarhi morajo Ukrajini plačati odškodnino za povzročeno škodo in uničenje.

Komisija je marca 2022 po začetku ruske agresije proti Ukrajini ustanovila projektno skupino „Freeze and Seize“. Cilj projektne skupine je zagotoviti boljše usklajevanje sankcij EU proti ruskim in beloruskim posameznikom in podjetjem.

Projektno skupino vodi Komisija, ki državam članicam, agencijam EU, Eurojustu in Europolu omogoča, da sodelujejo pri prepoznavanju, zamrznitvi in po možnosti zaplembi ruskih sredstev.

Projektna skupina tesno sodeluje z mednarodnimi partnerji, med drugim z ukrajinskimi in ameriškimi organi. Na ravni G7+ projektna skupina redno sodeluje s projektno skupino za ruske elite, posrednike in oligarhe (REPO).

EU je uvedla tudi strožje obveznosti glede zamrznitve sredstev. Dogovorila se je o novem merilu za uvrstitev na seznam oseb, ki imajo koristi od prisilnega prenosa lastništva ali nadzora nad ruskimi hčerinskimi družbami podjetij EU. S tem bo zagotovila, da nihče ne bo imel dobička od izgub, ki jih imajo podjetja EU, ko njihove hčerinske družbe prisilno preidejo v rusko last/upravljanje. 

S pomočjo projektne skupine „Freeze and Seize“ so države članice EU zamrznile več kot 28 milijard evrov sredstev ruskih in beloruskih oligarhov in podjetij.

V EU je imobiliziranih približno 210 milijard evrov sredstev ruske centralne banke.

EU se je odločila, da bo dobiček od imobiliziranih ruskih sredstev uporabila za podporo Ukrajini. Odvisno od obrestnih mer bodo prihodki, ustvarjeni s temi imobiliziranimi sredstvi, predvidoma prinesli približno 2,5 do 3 milijarde evrov letno v korist Ukrajine. 

Voditelji in voditeljice skupine G7 so se junija 2024 odločili, da bodo do konca leta 2024 dali na voljo približno 50 milijard USD v obliki posojil članic skupine G7, pri čemer bodo izkoristili izredne prihodke, ki izhajajo iz imobiliziranega ruskega državnega premoženja.

Čeprav ruska agresija na Ukrajino še vedno poteka, je bistvenega pomena, da se sankcije EU izvajajo v celoti, njihova kršitev pa se ne sme obrestovati. Pravo EU krepimo:

• z okrepitvijo pravil EU o zaplembi in odvzemu premoženjske koristi
• uskladitvijo kaznivih dejanj in kazni za kršitve sankcij EU
• uvedbo obveznosti za vse osebe, za katere veljajo sankcije EU, da razkrijejo svoje premoženje v EU

Cilj je okrepiti odvračalni učinek sankcij EU in državam članicam zagotoviti pravne instrumente za zaplembo vse večjega števila sredstev, kadar so povezana s kaznivimi dejanji.