Od začetka ruske vojaške agresije so EU, njene države članice in finančne institucije v okviru pristopa Ekipe Evropa zagotovile 37,8 milijarde evrov za podporo splošni gospodarski, socialni in finančni odpornosti Ukrajine, in sicer v obliki makrofinančne pomoči, proračunske podpore, nujne pomoči, kriznega odzivanja in humanitarne pomoči.

Poleg tega je bila zagotovljena vojaška pomoč v višini okrog 12 milijard evrov, od tega 3,6 milijarde evrov v okviru evropskega mirovnega instrumenta.

S tem se je skupna podpora Ukrajini od začetka ruske agresije povečala na približno 50 milijard evrov. Poleg tega si Komisija prizadeva za prispevek v višini 1 milijarde evrov za hitro okrevanje. Skupaj s sredstvi, ki so na voljo za pomoč državam članicam za kritje potreb Ukrajincev, ki bežijo pred vojno v EU, skupna podpora Ukrajini in Ukrajincem znaša približno 67 milijard evrov.

Leta 2023 bo EU za nadaljnjo podporo Ukrajini zagotovila doslej največji sveženj podpore v višini do 18 milijard evrov v obliki zelo ugodnih posojil. Prvi obrok v višini 3 milijard evrov je bil izplačan januarja 2023.

V okviru tega je 668 milijonov evrov namenjenih projektom humanitarne pomoči civilistom, ki jih je prizadela vojna v Ukrajini. Pomoč ljudem, ki bežijo pred agresijo, vključuje 630 milijonov evrov za Ukrajino in 38 milijonov evrov za Moldavijo. Namen te humanitarne pomoči EU je ljudem zagotoviti hrano, vodo, zdravstveno oskrbo in zatočišče ter tako zadovoljiti njihove osnovne potrebe.

330 milijonov evrov je namenjenih programu za nujno pomoč, ki pomaga zagotoviti dostop do osnovnih dobrin in storitev, kot so izobraževanje, zdravstveno varstvo in hrana. Prispeva tudi k zaščiti prebivalstva, in sicer tako notranje razseljenih oseb kot njihovih gostiteljskih skupnost, ter zagotavlja podporo malim in srednjim podjetjem ter kmetijstvu. Drug pomemben cilj je obnova civilne infrastrukture manjšega obsega, zagotavljanje energetske varnosti ter krepitev kibernetske varnosti, medijske svobode in ukrepov proti dezinformacijam. Predhodni tekoči projekti v vrednosti 192 milijonov evrov so bili prilagojeni nujnim potrebam na terenu.

Prek mehanizma Unije na področju civilne zaščite usmerjamo pomoč Ukrajini iz 32 držav – 27 držav članic EU, Norveške, Turčije, Severne Makedonije, Islandije in Srbije. To vključuje življenjsko pomembne potrebščine, kot so zdravila, hrana in elementi za zatočišča, pa tudi strateško opremo, kot so gasilska vozila, električni agregati, reševalna vozila in mobilne bolnišnice.

Zaradi eksponentnih potreb smo prek zalog rescEU mobilizirali medicinsko opremo, začasna zavetišča in električne generatorje ter specializirano opremo za obvladovanje tveganj za javno zdravje, kot so kemične, biološke, radiološke in jedrske grožnje proti Ukrajini. Podpora rescEU s skupno finančno vrednostjo skoraj 87 milijonov evrov vključuje stanovanjske enote, zaščitne obleke, dekontaminante, ventilatorje, infuzijske črpalke, monitorje za spremljanje vitalnih funkcij, ultrazvočne naprave, električne generatorje in drugo. EU usklajuje medicinske evakuacije ukrajinskih pacientov, ki nujno potrebujejo zdravljenje. Doslej je bilo v bolnišnice po vsej Evropi premeščenih več kot 1.850 pacientov, ki so potrebovali specializirano oskrbo. Septembra 2022 je bilo v Rzeszówu na Poljskem odprto vozlišče EU MEDEVAC za medicinsko evakuacijo ukrajinskih pacientov. Vozlišče pacientom iz Ukrajine ponuja varen prostor pred premestitvijo na zdravljenje v bolnišnico v drugo evropsko državo.

Poleg tega je Komisija na Poljskem, v Romuniji in na Slovaškem vzpostavila logistične centre civilne zaščite, da bi Ukrajini lahko čim prej dobavila potrebno pomoč. Ti centri bodo usmerjali pomoč, ki se zagotavlja prek mehanizma EU na področju civilne zaščite. 

Evropska komisija in sosednje države članice EU so 12. maja 2022 v okviru odziva Evropske unije na rusko agresijo proti Ukrajini vzpostavile solidarnostne pasove med EU in Ukrajino. Solidarnostni pasovi so ključni koridorji za ukrajinski izvoz kmetijskih proizvodov ter izvoz in uvoz drugega blaga.

Od maja so solidarnostni koridorji omogočili:

• izvoz približno 23 milijonov ton kmetijskih proizvodov (žita, oljnic in povezanih proizvodov) iz Ukrajine, s čimer so zagotovili nujno potrebne prihodke Ukrajini in žito tistim, ki ga potrebujejo
• zagotavljanje tehnične podpore Ukrajini, Moldaviji in državam EU, da se olajšajo in pospešijo postopki ter odpravijo ozka grla na meji
• podpis sporazumov o prevozu blaga z Ukrajino in Moldavijo 29. junija 2022, da se dodatno olajšata tranzit in prevoz iz obeh držav in v obe državi

Da bi EU ohranila in dodatno povečala zmogljivost solidarnostnih koridorjev, je prek različnih obstoječih programov EU in nacionalnih programov mobilizirala znatne naložbe. Nadaljevati je treba upravno in operativno pomoč, vključno s poenostavitvijo postopkov na mejnih prehodih, potrebno pa je tudi več finančnih sredstev.

Novembra je Komisija namenila 250 milijonov evrov nepovratnih sredstev za spodbujanje solidarnostnih koridorjev. Kratkoročno bo to podprlo hitre izboljšave, zlasti pri mobilni opremi, za skrajšanje čakalnih dob in izboljšanje gibanja prek mejnih prehodov in njihovih poti dostopa. Komisija srednjeročno mobilizira Instrument za povezovanje Evrope (IPE) in 50 milijonov evrov za podporo razvoju infrastrukture, ki je potrebna za nadaljnje povečanje zmogljivosti solidarnostnih koridorjev.

V energetskem sektorju je bilo ukrajinsko omrežje električne energije sinhronizirano z EU. EU bo z zagotavljanjem povratnega toka plina v državo še naprej podpirala Ukrajino v energetskem sektorju. Ukrajina bo lahko imela korist tudi od skupnega nakupa plina, utekočinjenega zemeljskega plina in vodika.

EU je od začetka vojne Ukrajini že dostavila 3 000 generatorjev, zagotovila pa jih bo še 2 400. Na zahtevo Evropske komisije je bilo za kritje najnujnejših potreb prek sklada za energetsko podporo Ukrajini, ki ga je ustanovila Energetska skupnost, danih na voljo več kot 157,5 milijonov evrov. EU bo namenila tudi 30 milijonov evrov za nakup 35 milijonov LED žarnic za Ukrajino.

Under the European Peace Facility, €3.6 billion have been mobilised to support the delivery of military equipment to the Ukrainian Armed Forces. In addition, the EU Military Assistance Mission for Ukraine is tackling urgent and longer-term training needs of the Ukrainian Armed Forces. EU military support for Ukraine – provided by the European Peace Facility and the Member States directly – is around €12 billion.

• EU je za eno leto opustila uvozne dajatve na ves ukrajinski izvoz v EU ter vse protidampinške in zaščitne ukrepe EU za izvoz jekla. Predlagala je tudi podaljšanje opustitve po juniju 2023.
• Komisija je evropske telekomunikacijske operaterje pozvala, naj podaljšajo svoj dogovor o začasni oprostitvi ali znatnem znižanju stroškov gostovanja za Ukrajinke in Ukrajince v EU.
• Februarja 2023 sta Komisija in Ukrajina podpisali pridružitev Ukrajine programu Enotni trg. Sporazum bo Ukrajini olajšal dostop do trgov ter zagotovil podporo podjetjem, ugodno poslovno okolje, trajnostno rast in internacionalizacijo.
• Kmalu se bodo začeli pogovori o pridružitvi Ukrajine drugim ključnim programom EU, kot je instrument za povezovanje Evrope, ki lahko Ukrajini pomagajo pri povezovanju njene energetske, prometne in digitalne infrastrukture z EU.
• Pridružitev Ukrajine programu Obzorje Evropa in programu Euratoma za raziskave in usposabljanje je ključna za ohranitev in spodbujanje ukrajinskega raziskovalnega in inovacijskega ekosistema. Komisija je napovedala, da bo do sredine leta 2023 v Kijevu odprla nov urad programa Obzorje Evropa.
• EU je od začetka vojne z 10 milijoni evrov za opremo, programsko opremo in drugo s tem povezano podporo okrepila svojo takojšnjo podporo za krepitev kibernetske odpornosti Ukrajine. Dodatnih 15 milijonov evrov iz svežnja v višini 330 milijonov evrov je bilo zagotovljenih za podporo odporni digitalni preobrazbi.
• EU zagotavlja podporo prek jamstev EU, ki so jih izdale finančne institucije, kot sta EIB in EBRD. To bi moralo ukrajinski vladi omogočiti odobritev kreditov, podjetjem pa ponujanje bistvenih storitev.
• EU podpira tudi boj proti nekaznovanju v Ukrajini s projektom v vrednosti 7,5 milijona evrov za podporo Mednarodnemu kazenskemu sodišču pri preiskavah vojnih zločinov, ki jih je zagrešila Rusija. Skupno preiskovalno skupino EU, ustanovljeno s Poljsko, Latvijo, Estonijo, Slovaško Romunijo, Litvo in Ukrajino, podpira tudi Eurojust. Več o odgovornosti Rusije

Za obnovo Ukrajine po nastali vojni škodi bodo potrebna obsežna finančna sredstva z vsega sveta. Prizadevanja za obnovo bi morale voditi ukrajinske oblasti v tesnem partnerstvu z EU in drugimi ključnimi partnerji, kot so države G7 in G20 ter druge tretje države, pa tudi z mednarodnimi finančnimi institucijami in mednarodnimi organizacijami.

Januarja 2023 je bila vzpostavljena Multilateralna platforma za usklajevanje med donatorji za Ukrajino za koordinacijo kratkoročne in dolgoročne podpore mednarodnih donatorjev in finančnih institucij v podporo ukrajinskemu gospodarstvu. Delo platforme bo podpiral tehnični sekretariat; Komisija bo gostila bruseljski urad, ukrajinska vlada pa urad v Kijevu. Platforma bo omogočila tesno usklajevanje med mednarodnimi donatorji in mednarodnimi finančnimi organizacijami ter spodbujala skladno, pregledno in odgovorno zagotavljanje podpore.

Več informacij o obnovi Ukrajine

^{Ta stran je bila nazadnje posodobljena 24. februarja 2023.}